AVTORSKI HONORAR NA RAČUN TRETJE (PRAVNE) OSEBE

Če se torej sklepa "avtorska pogodba" za ustvaritev avtorskega dela neposredno med d.o.o. in naročnikom, gre po obligacijskem pravu za drugačno pogodbo o sodelovanju, ki vključuje tudi specifična določila o prenosu materialnih avtorskih pravic, ne pa za »klasično« avtorsko pogodbo. Pogosto pa se kot rečeno pojavlja situacija, ko kot pogodbena stranka in ustvarjalec (avtor) nastopa fizična oseba, izplačilo honorarja pa se z določilom v pogodbi preusmeri na pravno osebo, v kateri je avtor pogosto družbenik ali direktor.

Finančna uprava RS (FURS) takšnim primerom posveča posebno pozornost. Pri izplačilu avtorskega honorarja fizični osebi mora namreč izplačevalec (naročnik) obračunati in ustrezno upoštevati vse davčne in javnopravne oziroma socialnovarstvene obveznosti. Če pa naročnik na podlagi avtorske pogodbe znesek v bruto višini (običajno na podlagi izdanega računa) nakaže na račun d.o.o., se davčnim in socialnovarstvenim obveznostim izogne. FURS lahko takšen posel prepozna kot navidezni pravni posel, ustvarjen z namenom izogibanja plačilu davkov. Slednje lahko pripelje do negativnih posledic za obe pogodbeni stranki in uvedbe prekrškovnega postopka.

Avtor in njegova gospodarska družba sta dva ločena pravna subjekta. Izplačilo dolga na račun tretje osebe (d.o.o.) je sicer mogoče prek inštituta nakazila (asignacije), a to ne spremeni pravne in davčne narave dohodka. Dohodek še vedno pripada avtorju, zato mora biti davčno obravnavan kot dohodek fizične osebe (z vsemi predpisanimi odtegljaji). Na račun d.o.o. bi se v primeru asignacije lahko nakazal kvečjemu neto znesek, pri čemer pa se odpre novo vprašanje – kakšna je pravna podlaga za prenos osebnih sredstev avtorja v njegov d.o.o..

Če želi avtor prihodke iz naslova svojih avtorskih del realizirati preko gospodarske družbe, mora biti pravni posel strukturiran dvotirno in transparentno. Avtor mora materialne avtorske pravice na svojem delu najprej prenesti na svoj d.o.o.. To stori bodisi na podlagi pogodbe o zaposlitvi (če je zaposlen v svoji družbi in delo nastane v okviru delovnih nalog) bodisi z ločeno pogodbo o prenosu materialnih avtorskih pravic (za kar mu mora d.o.o. izplačati ustrezen, obdavčen honorar). Gospodarska družba, ki zdaj legitimno razpolaga z materialnimi avtorskimi pravicami, sklene gospodarsko pogodbo z naročnikom. Na podlagi te pogodbe d.o.o. izda račun, naročnik pa ga plača na transakcijski račun družbe. Tukaj gre za klasičen B2B (business-to-business) pravni posel, kjer naročnik ni dolžan odvajati davčnega odtegljaja in prispevkov, izkupiček pa predstavlja obdavčljiv prihodek družbe po pravilih davka od dohodkov pravnih oseb.

Improviziranje s pogodbami, v katerih avtor kot fizična oseba pogodbeno zaveže naročnika, da nakazilo brez plačila prispevkov in dohodnine izvrši na transakcijski račun gospodarske družbe, lahko pogosto predstavlja neupravičeno in znatno davčno tveganje. Še posebej izpostavljen je naročnik, saj kot plačnik davka načeloma nosi breme pravilnega obračuna.

Glede na navedeno je pri sklepanju tovrstnih pravnih poslov priporočljivo pravna razmerja jasno razmejiti in istočasno poskrbeti za zakonit prenos avtorskih pravic ter izpolnitev vseh davčnih obveznosti ter se tako izogniti dragim in dolgotrajnim inšpekcijskim postopkom.