DARILO, IZROČILNA POGODBA, POGODBA O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU IN PREUŽITEK
DEDNO PRAVO
Darila, izročilne pogodbe, pogodbe o dosmrtnem preživljanju in pogodbe o preužitku pri dedovanju oz. uveljavljanju nujnega deleža
08.11.2024
Ob vseh neprijetnostih zapuščinskega postopka, ki v prvi vrsti izhajajo iz najbolj elementarno tragičnega dejstva, da je zapustnik umrl, in s tem povezanim skrajno negativno nabitim razpoloženjem, prihaja pri dedovanju pogosto tudi do sporov med dediči glede zapuščine in dednih deležev. V zapuščinskem postopku se nemalokrat pri dedičih pojavi občutek nepravičnosti, ki izhaja iz dejstva, da je zapustnik nekaterim dedičem zapustil več kot drugim ali je povezan z različnimi naklonitvami zapustnikovega premoženja posameznikom za časa njegovega življenja.
Dedno pravo nekaterim zapustnikovim najbližjim osebam tudi v primeru zapustnikovega oporočnega razpolaganja zagotavlja nujni delež. Nujni delež, ki ga je zapustnik dolžan upoštevati pri sestavljanju oporoke, omejuje svobodo oporočnega razpolaganja. Z oporoko lahko oporočitelj, v skladu z Zakonom o dedovanju (v nadaljevanju: ZD) [1], svobodno razpolaga zgolj z razpoložljivim delom zapuščine, torej delom, ki nujnim dedičem še zagotavlja njihov nujni delež. Višino nujnega deleža se izračuna na podlagi ugotovljene vrednosti zapuščine. Če je prikrajšan nujni delež, se, kot to določa 34.člen ZD, oporočna razpolaganja zmanjšajo, darila, ki »padejo« v zapuščino pa vrnejo, kolikor je treba, da se nujni delež dopolni (darilo predstavlja tudi odpoved pravici, odpust dolga, itd).
Kaj če je zapustnik svoje premoženje oz. njegov del že podaril tekom svojega življenja? Darila, ki jih zapustnik na kakršenkoli način dal tistim, ki bi po zakonitem dedovanju prišli v poštev kot dediči, se v skladu z 28. členom ZD, vštejejo v vrednost zapuščine. V vrednost zapuščine se vštejejo tudi darila, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega življenja dal osebam, ki niso zakoniti dediči (razen običajnih manjših daril in daril danih v dobrodelne in druge človekoljubne namene). Zakon torej različno obravnava obdarjene dediče in tretje osebe, saj v primeru daril tretjim osebam, le-ta »padejo« v zapuščino zgolj v primeru, ko od obdaritve do smrti zapustnika še ni preteklo eno leto. Po preteku enega leta od obdaritve, je lahko obdarjenec, ki ni zakoniti dedič pomirjen, da darilo ne bo predmet zapuščinskega postopka.
V zapuščinskih postopkih se pogosto obravnava primere, ko je zapustnik za časa svojega življenja s svojim premoženjem razpolagal s sklenitvijo izročilne pogodbe, pogodbe o dosmrtnem preživljanju ali pogodbe o preužitku. Gre za specifične pravne posle, katerih dednopravni učinek oz. cilj je pogosto zaobid omejitev, namenjenih prikrajšanju nujnega deleža.
Izročilna pogodba je pravni posel, s katerim se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje (v celoti ali samo določen del) svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem. Sklenjena mora biti v obliki notarskega zapisa, pri čemer je veljavna le v kolikor se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki so bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo. Izročitelj lahko pri izročitvi in razdelitvi premoženja upošteva tudi svojega zakonca, ki se mora s tem strinjati. Bistvena posledica izročilne pogodbe je, da izročeno premoženje ob smrti izročitelja oziroma zapustnika, ne spada v zapuščino, saj se je lastninska pravica prenesla že z izročilno pogodbo. Izročilna pogodba je tako najbolj ustrezna rešitev za naklonitev premoženja zapustnika njegovim potomcem, pod pogojem, da se z njo v času sklenitve pogodbe strinjajo vsi zapustnikovi potomci ter njegov zakonec. V kolikor se kateri izmed potomcev z izročitvijo ne strinja, ali se z izročitvijo ne strinja zapustnikov zakonec, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim potomcev za darila. Kot darila, ki jih je prednik dal dedičem se tako upoštevajo pri ugotovitvi vrednosti zapuščine in potencialno v zapuščino tudi vračajo.
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je odplačni pravni posel, pri katerem se preživljalec zaveže, da bo preživljal preživljanca, ta pa izjavi, da mu zapušča premoženje (vse ali samo določen del), ki obsega nepremičnine oziroma premičnine, pri čemer je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti. Do prenosa lastninske pravice tako pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju (za razliko od izročilne pogodbe) pride šele v trenutku smrti preživljanca. Gre za odplačno pogodbo katere bistvena elementa sta zaupnost razmerja in prisotnost aleatornosti oziroma tveganja, tj. da ni mogoče napovedati kdaj bo obdarovalec umrl, zaradi česar pogodbenika ne moreta vedeti, kakšen bo obseg bodočih preživljalčevih pogodbenih obveznosti. Sklenjena mora biti v obliki notarskega zapisa, pogodbeni stranki pa jo lahko razvežeta tudi potem, ko sta jo že začeli izpolnjevati. Ker gre za neodplačno pogodbo, zanjo ne veljajo zgoraj navedene omejitve, namenjene prikrajšanju nujnega deleža. V zapuščinskem postopku nujni dediči pogodbo o dosmrtnem preživljanju pogosto napadajo z argumenti o navideznosti (da je šlo za darilno pogodbo, ki sta ju pogodbenika preimenovala z namenom zaobiti dednopravne določbe o nujnem deležu) ali pomanjkanju aleatornosti (da sta pogodbenika vedela, da bo preživljanec kmalu umrl). Če so pri tem uspešni, se premoženje, ki je bilo predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, upošteva pri ugotovitvi vrednosti zapuščine in potencialno vrne v zapuščino.
Pogodba o preužitku je odplačen pravni posel, s katerim se preužitkar zavezuje, da bo na prevzemnika prenesel lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve. Prevzemnikove obveznosti se lahko dogovorijo v obliki občasnih denarnih dajatev, nudenju življenjskih potrebščin, oskrbovanju, zagotovitvi stanovanjskega prostora, prepustitvi uživanja določenega zemljišča in podobno. Pogodba mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa, pri čemer lahko po njeni sklenitvi vsaka stranka zahteva, da se pogodba razveže zaradi neizpolnjevanja pogodbenik obveznosti druge stranke. S pogodbo o preužitku pogodbenika medsebojne obveznosti dogovorita zelo podobno, kot so urejene s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, s pomembno razliko, da je izročitev premoženja oziroma prenos lastninske pravice izvršena/en ob izpolnitvi pogodbe (tako kot pri izročilni pogodbi).
Izbor pravnega posla je tako povsem odvisen od konkretnih življenjskih okoliščin ter želenega namena za sklenitev pravnega posla, pri čemer velja vnovič izpostaviti, da pride pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju, za razliko od pogodbe o preužitku in izročilne pogodbe (in seveda darilne pogodbe), do prenosa lastninske pravice na prenesenem premoženju šele ob smrti preživljanca. Nujni dediči, ki bi v zapuščinskem postopku želeli nasprotovati zapustnikovemu razpolaganju s premoženjem, bodo običajno pogodbo o dosmrtnem preživljanju ali pogodbo o preužitku izpodbijali z argumentom, da je šlo za navidezni pravni posel, za katerim se je dejansko skrivala darilna pogodba. Pri izročilni pogodbi se v primeru nestrinjanja potomcev ali zakonca tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim potomcev, tako ali tako štejejo za darila.
[1] Uradni list RS, št. 13/94;