DOKAZOVANJE ZADOSTNIH SREDSTEV ZA PRIDOBITEV DRŽAVLJANSTVA Z NATURALIZACIJO

Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (v nadaljevanju: Uredba) [2] vzpostavlja domnevo obstoja potrebnih sredstev za preživljanje in s tem izpolnjevanje pogoja iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS na podlagi izkazanega neprekinjenega prejemanja enega od taksikativno naštetih prejemkov v določenem časovnem obdobju pred vložitvijo prošnje za sprejem v državljanstvo RS.

Kot sredstvo, ki zagotavlja materialno in socialno varnost iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS, se šteje, če prosilec vsaj dve leti pred vložitvijo prošnje za naturalizacijo neprekinjeno prejema enega izmed v izpostavljeni uredbi naštetih prejemkov (plača, pokojnina, štipendija, najemnina, prejemki iz pogodbe o delu in avtorske pogodbe, prejemki samozaposlenih, družbenikov, kmetov itd.). Če prosilec prejema več izmed naštetih sredstev , se upošteva seštevek vseh sredstev, če najmanj enega izmed njih neprekinjeno prejema vsaj dve leti pred vložitvijo prošnje za naturalizacijo, preostale pa neprekinjeno prejema vsaj eno leto. Ne glede na navedeno, pa se šteje, da ima prosilec zagotovljeno materialno in socialno varnost tudi v primeru, če vsaj šest mesecev pred vložitvijo prošnje za naturalizacijo neprekinjeno prejema prejemke iz pogodbe o zaposlitvi in če gre za prvo zaposlitev prosilca po uspešno zaključenem najmanj visokošolskem strokovnem programu v Republiki Sloveniji, ki jo je sklenil do dopolnjenega 28. leta starosti. Kot prekinitev prejemanja izpostavljenih prejemkov se šteje prekinitev pravne podlage za pridobivanje prejemkov za več kakor 30 dni (kot prekinitev prejemanja prejemkov se ne šteje prenehanje zaposlitve, če prosilec v obdobju prekinitve zaposlitve prejema denarno nadomestilo na podlagi zakona, ki ureja zavarovanje za primer brezposelnosti). 

Upravni organi pri obravnavanju vlog za sprejem v slovensko državljanstvo pogosto ugotovijo, da zakonsko opredeljen pogoj sredstev, ki zagotavljajo materialno in socialno varnost iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS ni izkazan, saj ni kontinuitete prejemanja zagotovljenih sredstev kot to izhaja iz zgoraj izpostavljenih določil Uredbe. Neredko upravni organi navedeno štejejo kot zadosten razlog za avtomatično ugotovitev, da prošnji za sprejem v slovensko državljanstvo ni mogoče ugoditi. 

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sodbi X Ips 41/2021 [3] opozorilo, da izpostavljena Uredba meril za ugotavljanje materialne in socialne varnosti izrecno ne predpisuje in s tem ne določa dodatnih pogojev za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Izpolnjevanje pogojev iz 3. člena Uredbe vzpostavlja domnevo obstoja potrebnih sredstev za preživljanje in s tem izpolnjevanje pogoja iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS brez nadaljnjega dokazovanja, pri čemer pa lahko prosilci izpolnjevanje navedenega pogoja izkažejo tudi drugače. 

Vrhovno sodišče v izpostavljeni sodbi poudari, da se s podzakonskimi akti ne sme samostojno urejati pravic in obveznosti in jih tudi ne spreminjati, posledično pa Uredba z določbami, ki urejajo način izvajanja ZDRS upravičenj, ki izhajajo iz zakonskih določb, v skladu z legalitetnim načelom iz drugega odstavka 120. člena Ustave Republike Slovenije [4] , ne sme ožiti. 

Šteje se, da ima oseba zagotovljeno materialno in socialno varnost, če ima zagotovljena sredstva najmanj v višini osnovnega minimalnega prihodka, določenega s predpisi o socialnem varstvu. Sredstva v višini osnovnega minimalnega dohodka mora imeti zagotovljena tudi za vsako osebo, ki jo mora preživljati. Vrhovno sodišče izpostavlja, da iz splošne opredelitve “sredstev”, ki jih mora imeti oseba ne izhaja, da mora prosilec razpolagati s točno določenim premoženjem oziroma virom premoženja, niti ni določeno, da mora sredstva prejemati v denarni obliki. Po navedenem je torej kot sredstva, ki prosilcu zagotavljajo materialno in socialno varnost, potrebno upoštevati vse, kar ima svojo denarno vrednost in je lahko predmet prosilčevega razpolaganja (tudi nepremičnine, premičnine večje vrednosti, poslovni deleži itd.). 

Iz izpostavljenega mnenja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije torej jasno izhaja napačnost oziroma nezakonitost avtomatične ugotovitve, da prosilec ne izpolnjuje pogojev iz 4. točke prvega odstavka 10. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, v kolikor ne zadosti merilom domneve iz 3. člena Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije. V primeru izkazovanja okoliščin iz 3. člena Uredbe, prosilcu izpolnjevanja zakonskega pogoja iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS ni potrebno dodatno dokazovati, v nasprotnem primeru pa mora prosilec izpolnjevanja izpostavljenega zakonskega pogoja dokazati.