Družinsko pravo
V postopkih družinskih sporov strankam svetujem in jih zastopam s posebnim ozirom na občutljivosti družinskega prava, ki izhajajo iz emocionalne vpletenosti in pomanjkanja objektivne distance, pri čemer zasledujem cilj spoštljive in dokončne ureditve medsebojnih razmerij v izogib zaostrovanju sporov v prihodnje.
Družinsko pravo obravnava razmerja med zakonci (statusna in premoženjska razmerja in razvezo zakonske zveze), starši in otroki ter različne institute v zvezi z zaščito največje koristi otrok (ukrepi za varstvo otrok ter preživljanje, posvojitev, rejništvo, skrbništvo, itd.).
Pravice in obveznosti zakoncev ali bivših zakoncev, predvsem pa pravice in obveznosti do skupnih otrok so za vse udeležence izjemnega pomena, postopki pa so pogosto nabiti z močnimi negativnimi čustvi, ki preprečujejo racionalno in zmerno delovanje.
Razmerja med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema in razveza zakonske zveze
Družinsko pravo v največji meri ureja Družinski zakonik. Družinski zakonik vsebuje določbe, ki urejajo sklenitev zakonske zveze, pogoje za njeno veljavnost in pravice in obveznosti zakoncev. Zunajzakonska skupnost ima v razmerju med partnerjema po Družinskem zakoniku enake pravne posledice, kakor če bi sklenila zakonsko zvezo. Zunajzakonska skupnost je dalj časa trajajoča skupnost dveh ljudi, ki nista sklenila zakonske zveze, in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna.
Za zakonca oziroma zunajzakonska partnerja velja režim premoženjske skupnosti za skupno premoženje zakoncev in režim ločenega premoženja za posebno premoženje vsakega od zakoncev (zakoniti premoženjski režim). Skupno premoženje zakoncev so vse stvari in premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja. S skupnim premoženjem zakonca razpolagata skupno in sporazumno, pravni posel, s katerim eden od zakoncev razpolaga s stvarjo iz skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca, pa je izpodbojen. Zakonca se lahko dogovorita tudi o drugačnem upravljanju skupnega premoženja in drugačnem razpolaganju z njim. Pogodbe glede premoženjskih pravic in obveznosti, ki jih sklepata zakonca med seboj, morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa (slednje ne velja za običajna manjša darila). Zakonca pa lahko zakoniti premoženjski režim izključita s sklenitvijo pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, s katero se zakonca dogovorita o drugačnem premoženjskem režimu in sporazumno pogodbeno uredita premoženjska razmerja za čas trajanja zakonske zveze kakor tudi za primer razveze.
Na žalost se številčne zakonske zveze končajo z ločitvijo oziroma razvezo. Če je zakonska zveza iz katerega koli vzroka nevzdržna, sme vsak zakonec zahtevati razvezo zakonske zveze. Kadar zakonsko zvezo razveže sodišče, le-to odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter stikih z njimi. V kolikor zakonca nimata skupnih otrok in se sporazumeta o določenih premoženjskih pravicah, lahko do razveze zakonske zveze pride s sklenitvijo sporazuma zakoncev o razvezi zakonske zveze pred notarjem. Ob prenehanju zakonske zveze se skupno premoženje zakoncev razdeli (na podlagi sporazuma ali na predlog enega od zakoncev se lahko skupno premoženje razdeli tudi med trajanjem zakonske zveze). Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža zakoncev na njem enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. Zakonec, ki nima sredstev za preživljanje in brez svoje krivde ni zaposlen, lahko od drugega zakonca zahteva preživnino.
Pravno varstvo otrok
Otroci uživajo posebno varstvo države. Glavno odgovornost za varstvo in vzgojo otrok ter njihov razvoj imajo starši, ki morajo svoje otroke preživljati, skrbeti za njihovo življenje in zdravje, jih varovati, negovati in vzgajati ter nadzorovati, in jim omogočiti zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Če starši svojih obveznosti varovati pravice in koristi svojega otroka zadostno ne izpolnjujejo, in sodišče ugotovi, da je otrok ogrožen, ima država na voljo ukrepe za varstvo pravic in koristi otroka. Gre za sistem raznovrstnih ukrepov , sodišče pa mora pri izbiri ustreznega ukrepa paziti, da izbere tisti ukrep, s katerim bodo starši čim manj omejeni pri izvajanju starševske skrbi, če je z njim mogoče dovolj zavarovati koristi otroke, še posebej pa naj če je le možno izreče tak ukrep s katerim se otrok staršem ne odvzame, če to ni zares nujno. Sodišče lahko za varstvo koristi otroka izda tudi začasno odredbo (odvzem staršem, prepoved ali omejitev stikov, izselitev nasilnega člana družine, prepoved približevanja, itd.), s katero je mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka še pred koncem sodnega postopka.
Družinski zakon ureja tudi institute posvojitve, rejništva in skrbništva. Posvojitev je oblika varstva otroka, s katero nastane med posvojiteljico in posvojiteljem enako razmerje, kakor je med starši in njihovimi otroki, posvojiteljica in posvojitelj pa s posvojitvijo prevzamejo celoto obveznosti in pravic staršev, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarijo razmere, v katerih bo zagotovljen celovit otrokov razvoj. Rejništvo je posebna oblika varstva otrok, ki jim je potrebna oskrba vzgoja pri osebah, ki niso njihovi starši. Skrbništvo je posebna oblika varstva otrok, za katere ne skrbijo starši in odraslih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.