KDAJ LAHKO POLICISTI OPRAVIJO VARNOSTNI PREGLED OSEBE?

Varnostni pregled kot policijsko nalogo in pooblastila policistov za njegovo izvedbo opredeljuje Zakon o nalogah in pooblastilih policije [1] (ZNPPol) v 51. členu. Varnostni pregled obsega pregled osebe, njenih stvari in prevoznega sredstva, pri čemer policisti ugotavljajo, ali je oseba oborožena in ali ima pri sebi oziroma s sabo druge nevarne predmete ali snovi.

Pri varnostnem pregledu osebe policisti z rokami pretipajo njena oblačila, rokavice, pokrivalo in lase ter pregledajo obutev. Varnostni pregled osebe ne obsega telesnega pregleda niti osebne preiskave. Pri varnostnemu pregledu stvari policisti pregledajo predmete, ki jih ima oseba pri sebi in bi lahko bilo v njih skrito orožje ali drugi nevarni predmeti ali snovi. Pregled sme torej zajemati le pasivno čutno poseganje v zasebnost osebe: pogled, otip površine obleke ipd. Poseganje v integriteto osebe, to je seganje v ali pod oblačila, odpiranje in premetavanje prtljage ipd., v opravljanje teh pooblastil ne spada. Tako ravnanje pomeni vsebinsko že osebno preiskavo in se sme opraviti le na podlagi določb Zakona o kazenskem postopku in pod pogoji, ki se zahtevajo za odreditev in izvedbo preiskave. [2]

Kot to določa prvi odstavek 51. člena ZNPPol, smejo policisti pri opravljanju policijskih nalog varnostni pregled osebe opraviti, če je glede na okoliščine mogoče pričakovati njen napad ali samopoškodbo (varnostni pregled osebe policisti opravijo tudi pred namestitvijo v prostor za pridržanje). Namen varnostnega pregleda ni zbiranje dokazov kaznivega dejanja (zaradi česar pogoj za ta ukrep ni določena stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje), pač pa zagotoviti varnost policista in drugih oseb v postopku (tako tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi št. I Ips 59133/2012-196 z dne 21.08.2014[3]).

Ustava Republike Slovenije [4] v 21. členu vsakomur zagotavlja spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva v kazenskem in v vseh drugih pravdnih postopkih. Človekove pravice in temeljne svoboščine so, v skladu s 3. odstavkom 15. člena Ustave RS, omejene s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa Ustava RS. Varnostni pregled pomeni občuten poseg v ustavno varovano pravico do zasebnosti in dostojanstva, zato je dopusten zgolj kot nujen ukrep za zagotovitev osebne varnosti, pri čemer je potrebno upoštevati zakonsko predpisane pogoje, saj gre v nasprotnem primeru za protipraven poseg v ustavne pravice pregledanega posameznika ali celo za kaznivo dejanje policista.  

Sodne odločbe (sodbe, sklepi ali odredbe) smejo temeljiti le na gradivu, ki je pridobljeno na dovoljen način, državni organi pa se morajo vzdržati vseh dejanj, ki bi pomenila protipraven poseg v človekove pravice obravnavanih oseb. Na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo temeljnih človekovih pravic in svoboščin ali tistih določb Zakona o kazenskega postopka, v primeru katerih zakon posebej določa prepoved opiranja sodne odločbe na določen dokaz kot sankcijo, torej sodišče ne sme opreti svoje odločitve, nedovoljenih dokazov pa ne sme upoštevati (še več, če je sodnik seznanjen z nedovoljenim dokazom, zaradi t.i. psihološke okužbe niti ne sme odločati). Prav tako ni dovoljeno opreti sodne odločbe na dokaze, ki pa so pridobljeni na podlagi nedovoljenih dokazov (gre za t.i. doktrino sadežev zastrupljenega drevesa)[5].

V kolikor torej iz konkretnih okoliščin ni mogoče pričakovati napada ali samopoškodbe, policist varnostnega pregleda ne sme opraviti oziroma je le-ta v tem primeru nezakonit. Slednje pomeni, da gre za protipraven poseg policista v ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine preiskovanca in da sodišče na dokaze, ki bi jih policisti našli tekom varnostnega pregleda (ali dokaze, ki bi bili pridobljeni na podlagi teh dokazov) ne bi smelo opreti sodne odločbe.