LASTNIŠKA STAVBNA PRAVICA

Stavbna pravica se lahko ustanovi za že stoječo zgradbo, lahko pa imetnik zgradbo zgradi sam oz. si jo da zgraditi. Pojem zgradbe je treba interpretirati široko, saj se nanaša tudi na druge objekte. Za veljavnost pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice ni nujno, da bi bila odplačna, če pa se stranki dogovorita za odplačnost, lahko nadomestilo določita v enkratnem znesku, lahko pa se dogovorita za nadomestilo, ki se plačuje periodično v celotnem trajanju stavbne pravice.

Lastniška stavbna pravica je, po črki zakona (SPZ), ki stavbno pravico jasno in nedvoumno definira kot pravico imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino, pojmovno nemogoča. Kljub navedenemu pa so nekatera mnenja pravne teorije možnosti lastniške stavbne pravice naklonjena.

Vlahek tako v komentarju SPZ-ja jasno zapiše, da se lahko stavbna pravica nanaša tudi na lastno zemljišče, saj kljub dejstvu, da ima lastnik že brez stavbne pravice vse pravice in upravičenja, ki bi jih imel kot imetnik stavbne pravice, lahko pride do situacij, ko bo stavbna pravica na lastni nepremičnini smotrna. Kot primer navedenega izpostavlja prav situacijo, podobno obravnavani, ko lastnik zemljišča sam na svojem zemljišču zgradi zgradbo in stavbno pravico v zvezi s to zgradbo, na podlagi 258. člena, razdeli na idealne deleže stavbne pravice ter jih odsvoji naprej.[3] Prav tako možnost oblikovanja lastniške stavbne pravice omeni Vrenčur.[4]

V nasprotju z navedenimi mnenji je Višje sodišča v Kopru v sklepu z opr. št. CDn 376/2012 z dne 9.10.2012 v obrazložitvi sklepa zavzelo diametralno nasprotno stališče in v jedru sklepa navedlo: »Iz zakonskega besedila 256. člena SPZ, ki določa, da je stavbna pravica, pravica imeti v lasti zgrajeno stavbo nad ali pod tujo nepremičnino, je mogoče neposredno in jasno razbrati, v čem je pravno pravilo in njegov pomen, torej da je stavbno pravico mogoče ustanoviti na tuji in ne na lastni nepremičnini.«

Višje sodišče se je v citirani odločbi torej postavilo na stališče, da glede na jasno določnost besedila zakona in njegovo jezikovno razlago, stavbne pravice na lastnih nepremičninah ni mogoče ustanoviti.

Opisano nasprotje med mnenji pravnih teoretikov ter zakonskim besedilom, po katerem je dolžno presojati konkretne primere, sodišče daje prostor za določeno mero nepredvidljivosti, pri čemer velja posebej poudariti, da so sodišča dolžna soditi po zakonih in ustavi. Upoštevajoč navedeno, se zdi, da trenutno veljavno slovensko stvarno pravo, ustanovitve stavbne pravice na lastni nepremičnini ne dopušča.