UPRAVNO PRAVO, POTROŠNIŠKO PRAVO
NADZOR NAD OGLAŠEVANJEM VPLIVNEŽEV - INFLUENCERJEV
Ustreznost oznak za prepoznavnost oglaševalskih sporočil v objavah vplivnežev po Zakonu o varstvu potrošnikov
08.05.2024
Vplivneži [1] oziroma influencerji (ang.) so posamezniki, ki na spletu ustvarjajo različne vsebine, prek spletnih platform delijo svoje izkušnje ter poglede in so si z naraščajočo priljubljenostjo na družbenih omrežjih, uspeli pridobiti vpliv na ustrezno občinstvo oziroma stališča njihovih sledilcev. Vplivneži v svojih objavah pogosto podajajo tudi mnenja o različnih izdelkih in storitvah oziroma le-te oglašujejo ter promovirajo določene znamke, s ciljem pridobiti prepoznavnost. Potencial zaupanja, ki se ustvari med vplivneži, ki s svojimi spletnimi aktivnostmi na nek način tudi oblikujejo stališča občinstva in njihovimi sledilci so hitro prepoznala podjetja, ki na trgu ponujajo izdelke oziroma storitve. Zaradi izjemne učinkovitosti t.i. vplivniškega oglaševanja, podjetja vplivneže vse bolj pogosto uporabljajo kot del strategije marketinškega komuniciranja.
Po občutnem porastu opisanih poslovnih aktivnosti različnih slovenskih vplivnežev in s tem povezanega zaslužka so se poslovne aktivnosti vplivnežev znašle pod lupo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije (le-ta je okoli novega leta od podjetij celo zahteval seznam vplivnežev s katerimi sodelujejo).[2] Za izvajanje svojih poslovnih aktivnostih morajo imeti vplivneži urejeno ustrezno pravno podlago za delo (kot podjetniki ali v okviru pravnih oseb), pri čemer morajo biti pozorni na obseg vseh registriranih dejavnosti (v primeru izostanka registracije ustrezne dejavnosti gre namreč za prekršek po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno) za in v celoti spoštovati davčno zakonodajo Republike Slovenije. Predvsem pa morajo vplivneži upoštevati določbe Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-1) v zvezi s storitvami informacijske družbe oziroma oglaševanjem na spletu, saj se zdi, da Tržni inšpektorat RS največ pozornosti namenja prav spoštovanju potrošniškega prava.
Spletno oglaševanje (kar vključuje tudi oglaševanje vplivnežev prek socialnih omrežij) ponudbe blaga, storitev in/ali digitalne vsebine, v skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov in Zakonom o elektronskem poslovanju na trgu pomeni storitev informacijske družbe. Z novim Zakonom o varstvu potrošnikov se je v slovenski pravni red prenesla tudi Direktiva 2000/31/ES, ki v 6. členu določa, da morajo države članice EU med drugim zagotoviti jasno prepoznavnost komercialnih sporočil, ki so del storitve informacijske družbe ter fizične ali pravne osebe, v imenu katere je komercialno sporočilo narejeno.
Zakon o varstvu potrošnikov v 41. členu določa, da je potrebno poleg spoštovanja drugih zakonskih določil v zvezi s transparentnim poslovanjem ponudnika storitve informacijske družbe, v vseh oglaševalskih sporočilih, ki so del ali predstavljajo storitev informacijske družbe, zagotoviti da je jasno prepoznavno, da gre za oglaševalsko sporočilo in kdo je njegov naročnik. Če oglaševalsko sporočilo obsega posebne ponudbe (popusti, premije, darila in podobno), dovoljena nagradna tekmovanja ali igre na srečo, morajo biti te jasno prepoznavne, pogoji za njihovo pridobitev pa dostopni, jasni ter nedvoumno navedeni.
Izpostavljena določila so abstraktna in vplivnežem izrecno ne pojasnijo na kakšen način morajo zgoraj navedeni dolžnosti izpolniti, kar pogosto rezultira v ugotovitvah Tržnega inšpektorata RS, da svojih dolžnosti niso izpolnili pravilno. Oglaševanje vplivnežev, ki je pogosto nekakšen zmes spletnega umetniškega ustvarjanja in oglaševanja je precej novo pravno področje, ki je urejeno dokaj skopo in abstraktno, javno dostopne prakse iz katere bi bilo moč razbrati ustreznost oziroma zadostnost dejanj v smislu izpolnjevanja zakonskih dolžnosti pa na žalost še ni.
Iz dosedanje skope prakse upravnih organov je razvidno, da vplivneži zahtevi po jasni prepoznavnosti oglaševalskih sporočil in njihovih naročnikov iz 41. člena Zakona o varstvu potrošnikov, ne zadostijo z oznakami “sponzorska pogodba” ali “v sodelovanju z”, pač pa mora iz oznake neposredno izhajati, da gre za oglas oziroma oglasno sporočilo (tudi oznaka plačana objava je bila prepoznana kot ustrezna). Oznaka, ki oznanja oglaševalsko sporočilo mora biti v slovenskem jeziku in ne sme biti skrita ali vidna zelo kratko časovno obdobje, pri čemer je potrebno upoštevati tudi prikazovanje vsebin na različnih napravah in aplikacijah (npr. na telefonu). V primeru objav videoposnetkov je potrebno oznanitev oglaševalskega sporočila podati že na začetku oglaševalskega sporočila, kar velja tudi pri zaporednem prikazu videoposnetkov. Označeno mora biti tudi koga se oglašuje, pri čemer je potrebno navesti vsaj skrajšano firmo podjetja oziroma gospodarske družbe.
V kolikor oglaševalsko sporočilo, ki je del ali pa predstavlja storitev informacijske družbe, ni v skladu z 41. členom Zakona o varstvu potrošnikov, lahko Tržni inšpektorat RS kršitelja kaznuje z globo od 1.500,00 do 5.000,00 EUR.
[1] Po Spletnem slovarju besed slovenskega jezika: “kdor ima velik vpliv”; dostopno na: http://bos.zrc-sazu.si/cgi_new/neva.exe?name=ssbsj&expression=vplivne%C5%BE
[2] Članek portala N1 Slovenija, dostopen na spletnem mestu: https://n1info.si/novice/slovenija/slovenski-vplivnezi-pod-drobnogledom-inspektorjev/;