ODPOVED IZ POSLOVNEGA RAZLOGA MED POSKUSNIM DELOM
Delovno pravo
Zakaj delavcu med poskusno dobo ne morete podati odpovedi iz poslovnega razloga?
08.08.2026
V zadevi, ki jo je Vrhovno sodišče RS obravnavalo pod opr. št. VIII Ips 28/2025 je delodajalec delavki med 6-mesečnim poskusnim delom podal redno odpoved iz poslovnega razloga. Ko je delavka vložila tožbo, se je delodajalec na sodišču branil z argumentom, da ga zakon ne more siliti, naj v podjetju obdrži delavca, ki ga iz ekonomskih razlogov ne potrebuje več.
Zatrjeval je tudi, da je deloval v korist delavke, saj objektivni (poslovni) razlog ne vpliva na njeno samozavest in strokovni ugled tako negativno, kot bi vplivala ocena, da poskusnega dela ni uspešno opravila.
Vrhovno sodišče je te argumente v celoti zavrnilo in poudarilo, da dobri nameni ali ekonomska racionalnost delodajalca ne morejo preglasiti stroge črke zakona.
Jedro spora je bila razlaga 125. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1)[2]. Ta člen deluje kot tako imenovana specialna norma (lex specialis), ki zelo natančno in izključujoče določa, na kakšen način lahko delavcu preneha pogodba v času poskusnega dela.
Sodišče je pojasnilo, da sme delodajalec v času trajanja poskusnega dela pogodbo odpovedati izključno v treh zakonsko določenih primerih:
redna odpoved, če se ob ocenjevanju ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil,
izredna odpoved (če delavec stori hujšo kršitev obveznosti),
odpoved zaradi postopka prenehanja delodajalca (likvidacija) ali prisilne poravnave.
Ker Zakon o delovnih razmerjih v tej specialni določbi redne odpovedi iz poslovnega razloga izrecno ne navaja, je delodajalec delavcu, ki je na poskusnem delu, preprosto ne sme podati.
Vrhovno sodišče je poudarilo, da je namen poskusnega dela izključno preizkus strokovnosti in usposobljenosti delavca za določeno delovno mesto, in ne zagotavljanje splošne prožnosti delodajalca pri reševanju njegovih poslovnih težav. S tem, ko je zakonodajalec izključil možnost odpovedi iz poslovnega razloga, je zavaroval specifični delovnopravni položaj delavca v tem občutljivem obdobju.
Glede na to, da poskusno delo traja največ šest mesecev, po mnenju sodišča to ne predstavlja prekomernega posega v ustavno zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo delodajalca.
Sodba VSRS VIII Ips 28/2025 prinaša zelo jasno in strogo pravilo, ki ne dopušča improvizacije. Če delodajalec med poskusnim delom ugotovi, da delavca iz operativnih (poslovnih) razlogov ne potrebuje več, se znajde v pravni zanki. Ne more ga zakonito odpustiti iz poslovnega razloga, prav tako pa mu ne sme fiktivno podati negativne ocene poskusnega dela, saj bi bila tudi takšna odpoved na sodišču spoznana za nezakonito.
V takšnem primeru delodajalcu preostaneta le dve zakoniti poti: ali z delavcem doseže sporazumno prekinitev pogodbe o zaposlitvi (s čimer se morata strinjati obe strani) ali pa mora preprosto počakati na iztek šestmesečnega poskusnega obdobja in šele nato – ob upoštevanju vseh zakonskih pogojev in odpovednih rokov – podati redno odpoved iz poslovnega razloga.
Sklenitev pogodbe o zaposlitvi s pogojem poskusnega dela je v praksi povsem vsakdanja. Delodajalci na ta institut pogosto gledajo kot na nekakšno »varnostno mrežo«, ki jim omogoča hitro in fleksibilno prekinitev sodelovanja, če se okoliščine spremenijo. Vendar pa poskusno delo ne predpostavlja absolutne svobode odpuščanja.
V praksi se pogosto zgodi, da delodajalec med poskusno dobo ugotovi, da delavca dejansko ne potrebuje več – ne zato, ker bi bil delavec nesposoben, temveč zaradi upada naročil ali reorganizacije oziroma iz podobnih poslovnih razlogov. Delodajalec mu zato izroči redno odpoved iz poslovnega razloga, misleč, da s tem delavcu celo dela uslugo, saj takšna odpoved ne nosi "stigme" neuspešnosti.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je dne 24.03.2026 s sodbo v zadevi z opr. št. VIII Ips 28/2025 [1] jasno in izrecno odločilo, da je takšna odpoved nezakonita, saj delavcu v času opravljanja poskusnega dela ni dopustno podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
