ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI PRED NASTOPOM DELA

Vrhovno sodišče RS je dne 28.05.2024 v zadevi VIII Ips 25/2023 [3] sprejelo pomembnejšo odločitev, ki bo zagotovo občutno vplivala na nadaljnjo sodno prakso in razsodilo, da ravnanje delavca, ki pogodbo o zaposlitvi odpove pred nastopom dela, ne more biti sankcionirano s pogodbeno kaznijo.

V izpostavljeni odločbi je poudarilo, da delavec sklepa pogodbo o zaposlitvi (in vstopa v delovno razmerje) prostovoljno, zato lahko takšno pogodbo brez pravnih posledic redno odpove kadarkoli po njeni sklenitvi, tudi še pred nastopom dela. Uresničevanje pravice do redne odpovedi mora biti odvisno zgolj od volje delavca in prostovoljno, zaradi česar tudi ne more biti sankcionirano s kakršnokoli pogodbeno kaznijo.

V izpostavljeni zadevi je prvostopenjsko sodišče zavrnilo zahtevek tožnice, na podlagi katerega bi ji moral toženec plačati pogodbeno kazen zaradi podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi pred nastopom dela. Tožnica in toženec sta sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, pri čemer je bilo dogovorjeno, da se pogodba šteje za sklenjeno z dnem podpisa obeh pogodbenih strank, delavec pa na dan sklenitve delovnega razmerja še ne nastopi dela. Toženec je kasneje pred v pogodbi dogovorjenim dnem, ko bi moral nastopiti delo, od pogodbe o zaposlitvi odstopil. Pogodbeni stranki sta v pogodbo o zaposlitvi umestili pogodbeno določilo, ki je predvidevalo plačilo pogodbene kazni za primer, če bi prišlo do odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca še pred nastopom dela. Tožnica je v postopku izpostavljala, da je toženec odpoved pogodbe o zaposlitvi podal še preden so se začele uresničevati pravice na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju in ne šele kasneje, ko bi bil vključen v njen delovni proces. Poudarjala je, da grožnja za plačilo pogodbene kazni v konkretnem primeru ni pomenila grožnje prisilnega dela, pač pa je zgolj vplivala na delavčev ekonomski položaj, v primeru nespoštovanja pogodbe oziroma dogovora.

Vrhovno sodišče RS je poudarilo, da je pogodbeno določilo, ki delavcu prepoveduje podati (redno) odpoved pogodbe o zaposlitvi pred nastopom dela neveljavno oziroma nično glede na 86. člen Obligacijskega zakonika [4], ki določa ničnost pogodbenih določil, ki nasprotujejo ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom. Določilo, ki delavcu prepoveduje podati odpoved pogodbe o zaposlitvi pred nastopom dela, po mnenju Vrhovnega sodišča, nasprotuje prvemu odstavku 83. člena ZDR-1 iz katerega izhaja, da lahko delavec (kadarkoli) redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve. V posledici navedenega je nična tudi določba o pogodbeni kazni, dogovorjeni za primer podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pred nastopom dela.

V skladu s povzeto obrazložitvijo Vrhovnega sodišča RS, lahko delavec odpoved pogodbe o zaposlitvi poda brez obrazložitve in kadarkoli, pri čemer mora biti odpoved dana v pisni obliki in upoštevajoč odpovedni rok (v izpostavljenem primeru se vprašanja spoštovanja odpovednega roka ni izpostavilo). Ker delavec sklepa pogodbo o zaposlitvi prostovoljno in svobodno in jo lahko brez pravnih posledic kadarkoli tudi redno odpove, kakršnakoli pogodbena kazen, ki bi to njegovo pravico vsebinsko ali časovno omejevala, pa je tako nična oziroma neveljavna.