Odškodnina

Odškodninsko pravo se ukvarja z odškodninsko odgovornostjo, kot obveznostjo povzročitelja škode, da oškodovancu nastalo škodo povrne. Vsak je dolžan vzdržati se ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. Odškodninska obveznost lahko nastane zaradi nedopustnega ravnanja povzročitelja škode, ki pred nastankom škode ni v pravnoposlovnem razmerju z oškodovancem (deliktna odškodninska odgovornost) ali zaradi kršitve pravnoposlovne pogodbene obveznosti (poslovna odškodninska odgovornost). Škoda, ki lahko oškodovancu po veljavnem pravu nastane je lahko premoženjska ali nepremoženjska. Premoženjska škoda nastane v obliki zmanjšanja premoženja ali izgubljenega dobička. Nepremoženjska škoda se lahko v denarni obliki zahteva za telesne bolečine ali duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti, okrnitev svobode ali osebnostne pravice, kršitev dostojanstva, težke invalidnosti ali smrti bližnjega, za strah in okrnitev ugleda pravne osebnosti.

Kdor drugemu povzroči škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Za utemeljenost zahtevka za povračilo škode morajo biti podane predpostavke odškodninske odgovornosti, in sicer: nedopustno ravnanje povzročitelja, pravno priznana škoda, vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo, ter odgovornost povzročitelja za povzročeno škodo. Krivda je podana kadar povzročitelj povzroči škodo namenoma ali iz malomarnosti. Deliktne odškodninske odgovornosti se lahko posameznik razbremeni tako, da dokaže neobstoj katerekoli od navedenih predpostavk odškodninske odgovornosti. Poslovne odškodninske odgovornosti se lahko posameznik razbremeni, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti ali je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti, in se jim tudi ne izogniti.  Za škodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik, za škodo od nevarnosti pa tisti, ki se z njo ukvarja ne glede na krivdo (objektivna odgovornost). Za škodo, nastalo v zvezi z nevarno stvarjo oziroma nevarno dejavnostjo, se šteje, da iz te stvari oziroma iz te dejavnosti, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok. Škode iz nevarne stvari oziroma dejavnosti se lahko posameznik razbremeni, če dokaže, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je bil izven stvari in njegovega učinka ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti, ali da je škoda nastala izključno zaradi ravnanja oškodovanca ali koga tretjega, ki ga ni mogel pričakovati.