Športno pravo
Bliskovita in eksponentna komercializacija določenih športnih disciplin vzbuja vse večjo potrebo po intervenciji prava za zaščito interesov športnikov, športnih klubov in športa na splošno. Za uveljavljanje pravic in interesov športnikov je značilna specifičnost načela sojenja v razumnem času v športnem pravu, saj so lahko za dolge sodne procese športne kariere prekratke, zaradi česar se športniki pogosto ne odločajo za uveljavljanje svojih pravic in interesov v sodnih postopkih. Kot odvetnik in športni navdušenec športnike, športne klube, zveze in agencije zastopam s posebnim veseljem in ozirom na potrebo po hitrem, učinkovitem in ekonomičnem postopku.
Športno pravo kot pravno področje zajema vsa pravna razmerja, ki se nanašajo na športno udejstvovanje in vsebuje elemente številnih drugih pravnih disciplin kot so obligacijsko oziroma pogodbeno pravo, delovno pravo in konkurenčno pravo. Pravne norme športnega prava so v luči vse večje komercializacije športa, namenjene ohranjanju konkurenčnega ravnovesja v športu in zaščiti pravic ter interesov športnikov. Športniki, športni klubi, športne zveze in agencije so lahko zaradi kršitev zakonodaje, pravil športnih zvez ali pogodb, primorani svoje pravice in interese uveljavljati v različnih pravnih postopkih (disciplinski postopki zvez ali mednarodnih agencij, postopki pred Mednarodnim arbitražnim sodiščem ipd.). Za razliko od Združenih držav Amerike, kjer imajo bogato sodno prakso na področju športnega prava, je športno pravo v Evropi še v fazi razvoja, oblikovanja in uveljavljanja.
Tipičen primer športnega prava kot zmesi različnih pravnih disciplin predstavlja področje prestopnega sistema oziroma sistema prehajanja športnikov iz enega kluba v drugega, skupaj s pogodbenimi odškodninami ali morebitnimi prepovedmi menjave kluba. V športnem pravu je izjemnega (predvsem finančnega) pomena tudi vprašanje pravic oddajanja televizijskih prenosov in s tem povezani instituti konkurenčnega in medijskega prava ter razmerja med medijskimi hišami in športnimi zvezami. Ker je iskanje novih (in vedno mlajših) talentov izjemno popularna razvojna strategija športnih klubov, ki si od kasnejše prodaje le-teh obetajo visoke zaslužke, so se postopoma oblikovala tudi pravila za vključitev mladih športnikov (predvsem tistih, ki še niso dopolnili 18 let) v profesionalni šport. Pravila za vključitev mladih v profesionalni šport določajo tudi državne in mednarodne športne zveze (pravila FIBE ali UEFE). Poseben del športnega prava predstavljajo tudi pravila na področju antidopinga in disciplinski postopki povezani z prepovedjo dopinga.