STVARNA NAPAKA NA ELEKTRIČNEM AVTOMOBILU

V konkretnem primeru, ki ga je obravnavalo nizozemsko vrhovno sodišče je gospodarska družba kupila električni avtomobil Jaguar I-PACE z oglaševanim dosegom 480 km. V zimskih mesecih je realni doseg znašal le okoli 280 km. Kupec se je kljub opozorilom v prodajni dokumentaciji glede variabilnosti dosega zaradi vremenskih in drugih pogojev odločil za razvezo prodajne pogodbe, saj je ocenil, da je razlika prevelika. Vrhovno sodišče je potrdilo kupčevo stališče, da gre za stvarno napako oziroma neskladnost izdelka, saj oglaševan doseg ni bil niti približno dosežen. Poudarilo je, da je lahko pričakovanje kupca glede dosega vozila upravičeno osnovano na oglaševanem dosegu – še posebej, če razlika presega 35 %.

Obligacijski zakonik - OZ [2] stvarno napako določa v 459. členu. Prodajalec mora kupcu zagotoviti, da ima kupljena stvar (v tem primeru avtomobil) lastnosti, ki jih je oglaševal ali ki jih kupec utemeljeno pričakuje – torej da deluje tako, kot je bilo dogovorjeno ali obljubljeno. Če ima stvar napako, ki vpliva na njeno običajno ali dogovorjeno uporabo, gre za t. i. stvarno napako, za katero odgovarja prodajalec. To velja tudi, če se napaka pokaže šele kasneje, a njen vzrok obstaja že ob nakupu. Kupec ima zakonsko dolžnost, da ob prevzemu stvar (vozilo) pregleda oziroma poskrbi, da jo pregleda nekdo drug. Če so pri tem vidne očitne napake, mora o njih nemudoma obvestiti prodajalca – sicer izgubi pravico, da se kasneje na te napake sklicuje. Če gre za skrito napako, ki je ob običajnem pregledu ni bilo mogoče opaziti, mora kupec prodajalca o njej obvestiti najpozneje v osmih dneh od trenutka, ko jo odkrije.

A tudi če kupec zamudi te roke, še vedno ohrani pravico do uveljavljanja napake, če je mogoče dokazati, da je prodajalec za napako vedel ali bi jo moral vedeti. V primeru, kot je bil obravnavan z električnim vozilom Jaguar I-PACE, kjer je bila obljubljena dosežena vožnja precej višja od dejanske, bi lahko kupec tudi v Sloveniji utemeljeno trdil, da gre za stvarno napako – še posebej, če vozilo ob običajni uporabi ne dosega tistega, kar je bilo obljubljeno v oglasih ali prodajni dokumentaciji.

Kupec, ki je o stvarni napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca lahko, kot to določa 468. člen OZ:

·         zahteva od prodajalca, da napako odpravi oz. da mu izroči drugo stvar brez napake (gre za izpolnitveni zahtevek);

·         zahteva znižanje kupnine; ali pa

·         od pogodbe odstopi.

V vsakem primeru ima kupec pravico zahtevati povrnitev morebitne škode, ki mu je zaradi stvarne napake nastala.

V kolikor gre pri nakupu vozila za potrošniški nakup, pri katerem v vlogi kupca vozila nastopa posameznik, v vlogi prodajalca pa gospodarski subjekt, kupca varujejo tudi določbe Zakona o varstvu potrošnikov - ZVPot-1 [3]. Tudi po ZVPot-1 prodajalec odgovarja za vsako neskladnost blaga, ki obstaja ob izročitvi, pri čemer odgovarja tudi za napake, ki se pokažejo v obdobju dveh leti od dobave. Po zakonu se domneva, da je neskladnost blaga obstajala že v času dobave, če se pokaže v enem letu od dobave blaga, razen če prodajalec ne dokaže drugače (80. člen ZVPot-1). O neskladnosti oziroma napaki blaga mora potrošnik prodajalca obvestiti v dveh mesecih od dneva, ko je bila napaka ugotovljena.

Če potrošnik prejme blago, ki ni skladno s pogodbo – na primer, če avtomobil ne ustreza obljubljenim lastnostim ali zmogljivostim – ima pravico zahtevati, da prodajalec brezplačno vzpostavi skladnost. To pomeni, da mora prodajalec blago popraviti ali ga zamenjati z brezhibnim izdelkom, pri čemer mora to storiti v razumnem roku, najpozneje v 30 dneh od obvestila o napaki. V določenih primerih se lahko ta rok podaljša še za največ 15 dni, če to narekuje kompleksnost izdelka ali popravila. Potrošnik si lahko sam izbere med popravilom in zamenjavo, razen če bi bila ena od možnosti nemogoča ali bi za prodajalca pomenila nesorazmerne stroške. Če prodajalec napake ne odpravi, se jo poskuša večkrat neuspešno odpraviti ali če je neskladnost dovolj resna, lahko potrošnik zahteva sorazmerno znižanje kupnine ali celo odstopi od pogodbe in zahteva vračilo kupnine. Pravico do odstopa ima tudi, če se neskladnost pojavi že v prvih 30 dneh po dobavi.

Poleg jamčevanja za napake po OZ in odpravo neskladnosti blaga po ZVPot-1, pozna slovenski pravni red tudi institut garancije (obravnavata ga oba izpostavljena zakona, pri čemer ZVPot-1 potrošniku omogoča višjo raven varstva), ki je ločen in neodvisen mehanizem varstva kupca oziroma potrošnika. Garancija je prostovoljna ali obvezna zaveza proizvajalca oz. prodajalca, da bo zagotovil brezhibno delovanje stvari v določenem času. V primeru pojava napak lahko kupec zahteva popravilo ali zamenjavo stvari tako od prodajalca kot tudi od proizvajalca, prav tako pa mu pripada odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe stvari.

Garancija ne posega v splošna pravila o odgovornosti za stvarne napake. V primeru, da se na električnem avtomobilu pojavi tehnična napaka (npr. napaka na baterijskem sistemu ali elektronskem krmiljenju), ima kupec pravico do uveljavljanja zahtevkov iz naslova stvarne napake oziroma neskladnosti blaga po določbah ZVPot-1 (če gre za potrošnika) ali OZ (če gre za poslovni odnos), hkrati pa ima tudi pravice iz naslova garancije, ki mu lahko omogoči hitrejše in bolj prijazno reševanje težav, pri čemer se lahko garancijo uveljavlja tudi zoper proizvajalca.

Če bi slovenski kupec, bodisi potrošnik ali podjetje, kupil vozilo z oglaševanim dosegom 480 km, ki pa v praksi – npr. pozimi – doseže le okoli 280 km, bi to lahko tudi po slovenskem pravu predstavljalo stvarno napako oziroma neskladnost blaga, v kolikor bi sodišče štelo oglaševani doseg kot bistveno lastnost vozil. Tako bi imel kupec po OZ pravico zahtevati odpravo napake, zamenjavo vozila, znižanje kupnine ali celo odstop od pogodbe, če bi napaka bistveno vplivala na uporabnost vozila. Če bi bil kupec potrošnik, bi bil dodatno varovan po ZVPot-1, ki mu omogoča uveljavljanje zahtevkov za odpravo neskladnosti blaga do dveh let po dobavi in domnevo, da je neskladnost obstajala že ob prevzemu, če se pokaže v prvem letu.

Podobno kot v izpostavljenem primeru na Nizozemskem, bi lahko tudi v Sloveniji kupec električnega vozila svoje pravice uveljavljal na podlagi določb Obligacijskega zakonika (OZ) in Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-1), v obeh primerih pa bi lahko uveljavljal tudi garancijo in zahteval brezhibno delovanje avtomobila v zagotovljenem obdobju.