Dedovanje pomeni prehod premoženja, ki ga je imel zapustnik (umrla oseba) v trenutku smrti (zapuščina) na drugo osebo – dediča ali več dedičev, v zapuščinskem postopku. Pomoč odvetnika v zapuščinskem postopku nedvomno zagotavlja večjo optimizacijo, pospešitev in pravilnost izvedbe postopka ter močnejšo zaščito interesov udeležencev.

Zapuščinski postopek je zaradi smrti bližnjega običajno boleč in čustveno intenziven, prav močan čustveni naboj, pa lahko v določenih primerih pripelje do hudih in daljnosežnih sporov med svojci oziroma potencialnimi dediči.

Kot odvetnik, s svojim strokovnim znanjem oziroma poznavanjem dednopravnih institutov, s svetovanjem, urejanjem potrebne dokumentacije in zastopanjem v zapuščinskem postopku učinkovito varujem interese stranke, tj. udeleženca postopka in si prizadevam za učinkovito vodenje zapuščinskega postopka v vseh njegovih fazah, s ciljem preprečitve nastanka sporov v prihodnje.

Dedovanje

Deduje se lahko na podlagi zakona in na podlagi oporoke

Dedno pravo vsebuje predpise, ki urejajo dedovanje, prehod premoženja, ki ga je imel zapustnik (umrla oseba) v trenutku smrti (zapuščina) z zapustnika na drugo osebo – dediča ali več dedičev. Dediči kot univerzalni pravni nasledniki zapustnika dedujejo celotno zapustnikovo premoženje (v kolikor jih je več dedujejo del vseh pravic in obveznosti) ter odgovarjajo za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Dedič se lahko, v kolikor z zapuščino še ni razpolagal, dediščini odpove (v tem primeru za zapustnikove dolgove ne odgovarja) in sicer se lahko dediščini odpove v celoti (odpoved velja tudi za njegove potomce) ali pa samo v svojem imenu (v tem primeru lahko dedujejo njegovi potomci).

Deduje se lahko na podlagi zakona in na podlagi oporoke. Zapustnik se lahko zakonitemu dedovanju do določene mere izogne tako, da v oporoki svobodno izbere svojega dediča oziroma svoje dediče. Oporoko lahko napravi vsak, ki je razsoden in je dopolnil 15 let starosti. Oporoka je veljavna, če izpolnjuje pogoje ene izmed zakonsko predpisanih oblik. Oporočitelj v oporoki določi enega ali več dedičev, hkrati pa lahko zapusti v oporoki eno ali več stvari ali pravic določeni osebi, ali lahko naloži dediču ali komu drugemu, ki mu kaj zapušča, da določeni osebi zagotovi kakšno stvar ali pravico (volilo). Kljub svobodni postavitvi dedičev v oporoki pa z določenim delom zapuščine zapustnik ne more razpolagati. Nujni dediči lahko namreč uveljavljajo nujni delež. Nujni dediči so pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši, njegov zakonec, v določenih primerih pa tudi dedi in babice ter bratje in sestre, v kolikor bi bili po zakonitem dednem redu upravičeni dedovati. Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico, nujni delež ostalih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu izmed njih po zakonitem dednem redu.

Zapuščinski postopek in številne z njim povezane pravne konstrukte (npr. povečanje ali zmanjšanje dednega deleža, izguba dedne pravice, ugotovitev vrednosti zapuščine, izločitev iz zapuščine, zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vračanje daril, vračunanje daril v dedni delež, oporočna bremena in pogoji, odpoved dediščini ter odpoved neuvedenemu dedovanju, delitev dediščine, odstop dednega deleža, ločitev zapuščine itd.) ureja Zakon o dedovanju.

Dedovanje na podlagi zakona - dedni redi

Če zapustnik ni napravil oporoke, pride do dedovanja na podlagi zakona. Na podlagi zakona lahko dedujejo po zapustniku njegovi potomci, njegovi posvojenci, njegov zakonec, njegovi starši, posvojitelj in njegovi sorodniki, njegovi bratje in sestre ter njihovi potomci in njegovi dedi in babice ter njihovi potomci. Te osebe dedujejo po dednih redih, pri čemer dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda.

1.  Dedni red: otroci in zakonec (ali zunajzakonski partner)

Pokojnikovo zapuščino pred vsemi dedujejo njegovi otroci in njegov zakonec ali zunajzakonski partner (po enakih delih). Del zapuščine, ki bi šel prej umrlemu, če bi zapustnika preživel, dedujejo njegovi otroci, zapustnikovi vnuki, po enakih delih.

2. Dedni red: zakonec ( ali zunajzakonski partner) in starši ali pa bratje in sestre

V kolikor pokojnik ni imel potomcev, polovico zapuščino deduje njegov zakonec, polovico pa po enakih delih dedujejo pokojnikovi starši. Če ni zakonca, dedujejo starši vso zapuščino po enakih delih. Če je eden od zapustnikovih staršev umrl pred zapustnikom, dedujejo njegov del zapuščine njegovi otroci, tj. zapustnikovi bratje in sestre.

3. Dedni red: dedi in babice

Če pokojnik ni zapustil ne potomcev, ne staršev in tudi ti niso zapustili nobenega potomca in ne zakonca, dedujejo njegovi dedi in babice. Eno polovico zapuščine dedujeta ded in babica po očetovi strani, drugo polovico pa ded in babica po materini strani.

Vpliv daril, ki jih je zapustnik dal tekom svojega življenja, izročilne pogodbe, pogodbe o dosmrtnem preživljanju in pogodbe o preužitku na uveljavljanje nujnega deleža v zapuščinskem postopku oz. pri dedovanju

DARILA DEDIČEM, IZROČILNA POGODBA, POGODBA O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU IN POGODBA O PREUŽITKU - Darila, izročilne pogodbe, pogodbe o dosmrtnem preživljanju in pogodbe o preužitku pri dedovanju oz. uveljavljanju nujnega deleža

08.11.2024