Kazensko pravo
Kazensko pravo se ukvarja z ravnanji, za katera je država zaradi posebne nevarnosti ali zavržnosti predpisala kazenske sankcije, tj. s kaznivimi dejanji. V kazenskem postopku s svojim znanjem in izkušnjami na področju kazenskega prava, ki sem jih pridobival tako v odvetništvu, kot tudi na sodiščih ter na kazenskem oddelku Ustavnega sodišča Republike Slovenije, posameznike (tako obdolžence, kot tudi oškodovance ali zasebne tožilce) v vseh fazah postopka zastopam vestno in odločno, s posebnim poudarkom na zaščiti njihovih ustavno zavarovanih človekovih pravic in svoboščin.
Kaznivo dejanje
Kaznivo dejanje je človekovo protipravno ravnanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake ter kazen za krivega storilca. Kazenska sankcija nikomur ne sme biti izrečena za dejanje, ki ga zakon ni določil kot kaznivo dejanje še preden je bilo storjeno. Katera ravnanja so kazniva, v katerih okoliščinah so določena ravnanja, ki bi drugače lahko bila kazniva upravičena, kdaj je storilec za kaznivo dejanje odgovoren, s katero kazensko sankcijo se lahko storilec kaznivega dejanja kaznuje in v kakšni višini naj se kazen izreče upoštevajoč olajševalne in obteževalne okoliščine, določa kazensko materialno pravo. Temeljni zakon materialnega kazenskega prava, ki ureja izpostavljena vprašanja je Kazenski zakonik (KZ-1). Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja določa Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD).
Kazenski postopek
Kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo, sodišče pa sme obsoditi obdolženca samo, če je o njegovi krivdi prepričano. Da se nihče, ki je nedolžen ne obsodi, storilcu kaznivega dejanja pa (ob ustrezni odmeri, upoštevajoč olajševalne in obteževalne okoliščine) izreče kazenska sankcija ob spoštovanju ustavno zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter na podlagi ugotovljene krivde, skrbi procesno kazensko pravo, katerega pravila v veliki meri vsebuje Zakon o kazenskem postopku (ZKP). Procesno kazensko pravo ureja in opredeljuje ravnanja s katerimi država v veliki meri posega v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznikov ter za ta ravnanje predpisuje zakonsko določene pogoje in postopke (npr. postopanje policije oziroma preiskovalnih organov pri preiskovanju kaznivih dejanj, zaslišanje obdolžencev in prič, hišna ali osebna preiskava, preiskovalni ukrepi, ki so obdolžencem prikriti, odreditev pripora itd.). Izvrševanje kazenskih sankcij, ki jih sodišče izreče v kazenskem postopku in institute, ki so z izvrševanjem kazenskih sankcij v zvezi (npr. pogojni odpust obsojenca, ki prestaja zaporno kazen ), ureja Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1).
V kazenskem postopku lahko odvetnik nastopa kot zastopnik osumljenca oziroma obdolženca zoper katerega je kazenski postopek usmerjen ali pa kot pooblaščenec oškodovanca ali zasebnega tožilca. Nemogoče je zadostno poudariti kako izjemnega pomena je za vsakega posameznika, ki se iz kateregakoli razloga (v kakršnikoli vlogi) znajde v kazenskem postopku, takojšnja pomoč odvetnika (položaj je primerljiv s položajem pacienta, ki potrebuje urgentno medicinsko pomoč). O pomembnosti ustrezne strokovne pomoči v kazenskem postopku priča dejstvo, da Zakon o kazenskem postopku v določenih primerih (npr. ob odvzemu prostosti, v postopku odločanja o priporu, v času pripora, itd.) predpisuje obvezno formalno obrambo, kar pomeni, da sodišče obdolžencu, ki si zagovornika ne vzame sam, zagovornika postavi po uradni dolžnosti. Tudi v primerih, ko odvetnikova pomoč ni zakonsko predpisana, je takojšnja pomoč odvetnika v kazenskem postopku bistvenega pomena. V kazenskem postopku lahko namreč zaradi pomankanja znanja in poznavanja delovanja, logike in notranjih mehanizmov kazenskega postopka, nastanejo dolgotrajne in nepopravljive posledice za posameznikove človekove pravice in svoboščine.
08.10.2024
KDAJ LAHKO POLICISTI OPRAVIJO VARNOSTNI PREGLED OSEBE - V katerih okoliščinah imajo policisti pravico opraviti varnostni pregled po 51. členu ZNPPol?
Varnostni pregled po 51. členu ZNPPol lahko policisti izvedejo zgolj v primeru zakonsko določenih razlogov. V kolikor se varnostni pregled izvede iz kateregakoli drugega razloga, gre za nezakonito dejanje policista, sodišče pa na dokaze, pridobljene s tem dejanjem, sodne odločbe ne sme opreti.