Gospodarsko pravo
Gospodarsko pravo je izjemno široko, dinamično in kompleksno pravno področje, ki obravnava pravna razmerja v gospodarstvu. Zaradi naglega gospodarskega razvoja in stalnih sprememb v delovanju gospodarstva, globalizacije oziroma vse večje mednarodne povezanosti in bliskovitega tehnološkega napredka, pravno urejanje institutov gospodarskega prava venomer malce zamuja za ritmom gospodarskega razvoja.
Zaradi kompleksnosti in razpršenosti gospodarskopravnih norm in zahtev po višji ravni strokovnosti je odvetniška pomoč v gospodarskopravnih zadevah nadvse priporočljiva. S strokovnim znanjem in z odvetniškimi izkušnjami iz gospodarskega prava strankam nudim svetovanje in zastopanje na vseh gospodarskopravnih področjih, pri čemer težim k iskanju najbolj fleksibilnih, inovativnih, optimalnih in kreativnih rešitev za uveljavitev strankinih interesov.
Korporacijsko in pogodbeno gospodarsko pravo
Gospodarsko pravo obravnava pravne norme in institute gospodarstva, njegovih notranjih mehanizmov, trga, gospodarskih subjektov in (gospodarskih) pravnih poslov. Pravila gospodarskega prava, za katerega je značilno prepletanje civilnih in javnopravnih norm, urejajo razmerja, ki se nanašajo na gospodarske subjekte (statusni del gospodarskega prava), razmerja, ki se nanašajo na gospodarske posle (pogodbeni del gospodarskega prava), insolvenčne postopke in razmerja o ureditvi trga (konkurenčno pravo). V gospodarskih zadevah se pri vodenju pravdnega postopka še posebej upošteva načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka.
Status gospodarskih družb, njihovo organiziranost, delovanje, statusne spremembe in delovanje ureja korporacijsko pravo, katerega določbe so večinoma zbrane v Zakonu o gospodarskih družbah. Za gospodarsko družbo šteje vsaka pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja dejavnost na trgu zaradi pridobivanja dobička, kot svojo izključno dejavnost. Gospodarske družbe je mogoče ustanoviti samo v eni izmed zakonsko predpisanih oblik (družba z omejeno odgovornostjo, družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba, komanditna delniška družba, delniška družba ali evropska delniška družba). Zakon ureja tudi položaj fizične osebe, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja (podjetnik). Najbolj značilen razlikovalni element med različnimi tipi gospodarskih družb je odgovornost družbenikov za obveznosti (dolgove) družbe. Pri osebnih družbah, tj. družbi z neomejeno odgovornostjo in komanditni družbi (enako velja tudi za podjetnika) so družbeniki za obveznosti družbe neomejeno odgovorni, pri kapitalskih družbah kot so družba z omejeno odgovornostjo ali delniška družba, pa za obveznosti družbe odgovarja zgolj družba s svojim premoženjem. Družbeniki izjemoma lahko odgovarjajo tudi za dolgove kapitalskih družb v primeru spregleda pravne osebnosti, do katere lahko pride v primeru družbenikove protizakonite zlorabe družbe v svojo korist (in ostalih zakonsko določenih primerih).
Gospodarsko pogodbeno pravo obravnava pravne posle, ki jih med seboj sklepajo gospodarski subjekti (t.i. posli B2B). Pogodba ima naravo gospodarske pogodbe, če sta obe pogodbeni stranki gospodarska subjekta. Za gospodarske subjekte je značilno, da sklepajo veliko število pravnih poslov v relativno kratkem časovnem obdobju, pri čemer gre večinoma za pravne posle, ki se nanašajo na izvajanje dejavnosti gospodarskega subjekta, ob tem pa se od gospodarskih subjektov običajno zahteva skrbnost dobrega strokovnjaka. V pogodbenem pravu velja, da se zakonska pravila sklicujejo na številne pravne standarde, pri čemer je za gospodarske posle najbolj pomembe standard dobrih poslovnih običajev. Za presojo ravnanj gospodarskih subjektov in njihovih učinkov se po zakonu upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama. Gospodarsko pogodbeno pravo poleg tipičnih oblik najbolj pogostih gospodarskih pogodbo kot so npr. prodajna, gradbena, posredniška, komisijska, agencijska, distribucijska ali špedicijska pogodba, zajema tudi kompleksne inominatne pogodbe kot so pogodba o franšizingu, finančnem lizingu ali faktoringu.
Insolvenčno pravo ureja postopke, ki so namenjeni odpravi oziroma razrešitvi stanja nelikvidnosti oziroma prezadolženosti dolžnika, s ciljem enake obravnave upnikov in njihovih terjatev. Postopki zaradi insolventnosti so: postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti, postopek prisilne prisilne poravnave, stečajni postopek nad pravno osebo, postopek osebnega stečaja in postopek stečaja zapuščine. Prisilna poravnava je insolvenčni postopek katerega namen je upnikom zagotoviti ugodnejše pogoje poplačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek, na način, da se poslovanje dolžnika nadaljuje. Stečajni postopek pa se vodi zato, da bi upniki v enakem položaju dosegli sočasno in enakomerno poplačilo svojih terjatev, pri čemer se zaradi poplačila upnikov vnovči vse premoženje stečajnega dolžnika, ki po koncu stečajnega postopka preneha obstajati (z izjemo osebnega stečaja). Postopek stečaja se lahko vodi tudi nad premoženjem fizične osebe (osebni stečaj), katerega posebnost je postopek odpusta obveznosti, ki se lahko izvede znotraj stečajnega postopka in preizkusno obdobje po poteku katerega lahko pride do sklepa o odpustu dolžnikovih obveznosti. V kolikor v postopku osebnega stečaja ne pride do odpusta dolžnikovih obveznosti, je dolžnik upnikom dolžan tudi po koncu stečajnega postopka, pravnomočni sklep o končanju postopka osebnega stečaja pa je izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev.
Insolvenčno pravo
Konkurenčno pravo
Institute, ki urejajo tržno konkurenčnost kot so omejevalna ravnanja, koncentracije podjetij, nelojalna konkurenca, oblastna omejevalna ravnanja konkurence, ureja Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence. Slednji prepoveduje ravnanja in sporazume med gospodarskimi subjekti katerih cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco, zlorabo prevladujočega položaja, dejanja gospodarskih subjekotv, ki so v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerimi se utegne povzročiti škoda drugim udeležencem na trgu, onemogočanje opravljanja dejavnosti s strani države in ureja učinke koncentracij podjetij.
08.05.2024
NADZOR NAD OGLAŠEVANJEM VPLIVNEŽEV / INFLUENCERJEV - Ustreznost oznak za prepoznavnost oglaševalskih sporočil v objavah vplivnežev po ZVPot
Zakon o varstvu potrošnikov v 41. členu določa, da je potrebno poleg spoštovanja drugih zakonskih določil v zvezi s transparentnim poslovanjem ponudnika storitve informacijske družbe, v vseh oglaševalskih sporočilih vplivnežev zagotoviti da je jasno prepoznavno, da gre za oglaševalsko sporočilo in kdo je njegov naročnik.