Pravo človekovih pravic in ustavno pravo

Človekove pravice in temeljne svoboščine so bile predmet mojega zanimanja od vpisa na Pravno fakulteto v Ljubljani, na kateri sem s področja prava človekovih pravic tudi magistriral, kasneje pa med drugim delal tudi na Ustavnem sodišču Republike Slovenije. Tudi zaradi navedenega stranke strokovno, preudarno in s posebnim entuziazmom zastopam v vseh postopkih v zvezi z njihovimi človekovimi pravicami in svoboščinami pred državnimi organi ter sodišči, Ustavnim sodiščem Republike Slovenije ali Evropskim sodiščem za človekove pravice.

Človekove pravice

Ustava Republike Slovenije v svojem 14. členu določa, da so v Slovenij vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Človekove pravice in temeljne svoboščine se uresničujejo neposredno na podlagi ustave, z zakonom pa je mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi narave posamezne pravice ali svoboščine. Človekove pravice in temeljne svoboščine so omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ustava. Človekove pravice se lahko v Sloveniji določajo tudi z drugimi akti, predvsem meddržavnimi pogodbami, izmed katerih je najpomembnejša Evropska konvencija o človekovih pravicah.

Ustavno varstvo človekovih pravic

Ustava predvideva sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin pred rednimi in specializiranimi sodišči ter Ustavnim sodiščem RS. Na varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin morajo po uradni dolžnosti paziti vsa sodišča v Republiki Slovenije. V kolikor varstvo človekovih pravic ni zagotovljeno pred kakšnim rednim ali specializiranim sodiščem, je sodno varstvo zagotovljeno v postopku upravnega spora. Tako Zakon o upravnem sporu v 4. členu predvideva odločanje sodišča v upravnem sporu o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Zaradi kršitve človekove pravice ali temeljne svoboščine se lahko zoper posamični akt, s katerim je državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe, vloži ustavna pritožba. Ustavna pritožba se lahko vloži šele takrat, ko so izčrpana vsa pravna sredstva, pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev pa lahko ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

Ustavno sodišče v več zadevah presojalo ustavnost občinskih odlokov, s katerimi so občine, brez konkretnih pojasnil, spremenile namensko rabo zemljišč in s tem razjezile predvsem lastnike stavbnih zemljišč, ki so po spremembi postala kmetijska ali gozdna zemljišča. Ali sprememba namembnosti brez ustrezne strokovne podlage nedopustno posega v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS?

SPREMEMBA NAMEMBNOSTI ZEMLJIŠČ - POSEG V PRAVICO DO ZASEBNE LASTNINE ? - Ali je sprememba namembnosti zemljišč brez strokovne podlage ustavna?

08.02.2025