Delovno pravo

Delovno pravo je pravna panoga, katere bistvo je obravnava delovnih razmerij, njen osrednji zakon pa je Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Samo opravljanje dela še ne vzpostavlja delovnega razmerja. Delo je mogoče opravljati tudi na podlagi pogodbe o delu (podjemne pogodbe) ali pogodbe o volonterskem pripravništvu, pri čemer delovno razmerje ne nastane. Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. V kolikor nekdo za drugega delo opravlja osebno in za plačilo ter gre za dalj časa trajajoče ali ponavljajoče se delo, pri katerem mora upoštevati nadzor in navodila delodajalca, gre za delovno razmerje.

Delovno razmerje se praviloma vzpostavi s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi med delodajalcem in delavcem (stranki morata biti stari vsaj 15 let). Osnovne obveznosti delavca po pogodbi o zaposlitvi so opravljanje dela, upoštevanje delodajalčevih navodil, spoštovanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, obveznost obveščanja, prepoved škodljivega ravnanja, varovanje poslovne skrivnosti in spoštovanje konkurenčne prepovedi, osnovne obveznosti delodajalca pa zagotavljanje dela, obveznost plačila, zagotavljanje varnih delovnih razmer, varovanje delavčeve osebnosti in njegovih osebnih podatkov. Tipična ali standardna oblika delovnega razmerja je delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, ki se opravlja v prostorih delodajalca (delovno pravo predvideva tudi delovna razmerja sklenjena za določen delovni čas, s krajšim delovnim časom od polnega ter delo do doma). Pogodba o zaposlitvi se praviloma med delodajalcem in delavcem sklepa za nedoločen čas, izjemoma pa se lahko sklene tudi za določen čas in sicer v primerih, ki so našteti v zakonu (nadomeščanje začasnega delavca, začasno povečan obseg dela, projektno delo, predaja dela, opravljanje sezonskega dela, itd.). Delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti (razen v zakonsko določenih primerih), pri čemer trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve zaporednega sklepanja pogodb o zaposlitvi iz drugega odstavka tega člena. Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. V pogodbi o zaposlitvi se delodajalec in delavec lahko dogovorita tudi o poskusnem delu, ki lahko traja največ šest mesecev.

Pogodba o zaposlitvi praviloma preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena (v primeru pogodbe za določen čas), s sporazumom ali z redno ali izredno odpovedjo. Pogodbeni stranki lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi z odpovednim rokom (redna odpoved). Delavec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve, delodajalec pa če obstaja kateri od zakonsko določenih odpovednih razlogov (poslovni razlog, razlog nesposobnosti, krivdni razlog, nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe ter neuspešno opravljeno poskusno delo). Oba morata pri navedene spoštovati zakonsko določene minimalne odpovedne roke, delodajalec in delavec pa se lahko namesto dela ali celotnega odpovednega roka dogovorita o ustreznem denarnem povračilu. Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razlogov nesposobnosti je dolžan delavcu izplačati odpravnino. Delavec in delodajalec lahko izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo zakonsko določeni razlogi (v primeru hudih kršitev pogodbe) in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi (izredna odpoved).

Delovno pravo še številčne delovnopravne institute, ki so lahko v zvezi z individualnim delovnim razmerjem (plača, delovni čas, nadurno delo, nočno delo, dopust in regres, disciplinski postopki, delo s krajšim delovnim časom od polnega, sprememba delodajalca, pripravništvo itd.) ali pa s kolektivnim aspekti delovnega prava (sindikalne aktivnosti, kolektivne pogodbe, soodločanje, stavke itd.).