Civilni spori, tožba in izvršba
Civilno pravo v skladu z avtonomijo urejanja civilnopravnih razmerij in načelom, da je dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano pušča veliko prostora za inovativno iskanje kreativnih rešitev za vsestransko sprejemljivo razrešitev spora.
Kot odvetnik s širokim strokovnim znanjem in izkušnjami na področju civilnega prava tako v odvetništvu, kot tudi na sodiščih, v civilnih sporih vlagam tožbe, predloge za izvršbo ter ostale vloge in s svojim svetovanjem ter zastopanjem skrbim za učinkovito uveljavitev pravic oziroma interesov strank.
Civilno pravo
Civilno pravo je najobsežnejša veja prava, ki za razliko od javnega prava, ki ureja razmerja nadrejenosti in podrejenosti (razmerje med posameznikom in državo ter ostalimi nosilci javne oblasti), ureja razmerja med subjekti, ki so si med seboj prirejeni oziroma enakopravni. Fizične ali pravne osebe lahko v civilnopravnih razmerjih svobodno delujejo z namenom zadovoljevanja njihovih legitimnih ciljev. V civilnem pravu velja načelo avtonomije volje pravnih subjektov in dispozitivnosti pravnih norm. V civilnopravnih razmerjih, ki nastanejo na podlagi pravnega posla posamezniki po svoji volji avtonomno ustanavljajo ali oblikujejo vsebino medsebojnih pravic in obveznosti. Pravne norme civilnega prava so v veliki meri dispozitivne narave, kar pomeni, da za pogodbene stranke veljajo, v kolikor pogodbene stranke tega ne izključijo s (drugačno) pogodbeno ureditvijo.
Tožba in odgovor na tožbo
Pravdni civilni postopek se začne s tožbo, v kateri mora tožnik ustrezno postaviti tožbeni zahtevek (opredeliti cilj tožbe), navesti vsa relevantna dejstva, na katera opira svoj zahtevek in predlagati dokaze, ki zatrjevana dejstva potrjujejo. Zaradi vložitve tožbe in začetka pravdnega postopka mora tožnik plačati sodno takso. V kolikor je tožba sestavljena pomanjkljivo jo lahko sodišče zavrže. O tožnikovem tožbenem zahtevku bo sodišče odločilo po opravljenem pravdnem postopku, ki ga ureja Zakon o pravdnem postopku. Tožbo lahko tožnik tekom postopka spreminja do konca glavne obravnave. Tožnik lahko tožbo brez privolitve toženega tudi umakne, preden se toženec z vložitvijo odgovora na tožbo ne spusti v obravnavanje glavne stvari, pozneje (do konca glavne obravnave) pa za umik potrebuje toženčevo privolitev.
Kdor je tožen mora v 30 dneh od kar mu je bila tožba vročena, nanjo odgovoriti in vložiti odgovor na tožbo. V kolikor toženec na tožbo pravočasno ne odgovori ali je njegov odgovor neobrazložen, sodišče izda zamudno sodbo, s katero tožbenemu zahtevku tožnika ugodi, hkrati pa tožencu naloži tudi stroške postopka.
Izvršba
Izvršilni postopek je postopek, po katerem sodišča opravljajo prisilno izvršitev terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin. Postopek izvršbe oziroma postopek zavarovanja se uvede na predlog upnika. Izvršba za poplačilo denarne terjatve se opravlja v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo. Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, tj. izvršljive sodne odločne ali sodne poravnave, izvršljivega notarskega zapisa ali drugih izvršljivih odločb ali listin. Sodna odločba postane izvršljiva, če je postala pravnomočna in je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Izvršba za izterjavo denarne terjatve se dovoli tudi na podlagi verodostojne listine (faktura, menica, ček s protestom in povratnim računom, davna listina, izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, overjena zasebna listina in javna listina).
08.07.2024
ODPOVED TURISTIČNEGA POTOVANJA, DOBROPIS ALI VRAČILO DENARJA? - Ali mora turistična agencija potrošniku v primeru odstopa od paketnega turističnega potovanja z njene strani, potrošniku vrniti denar ali mu lahko ponudi dobropis?
Izdaja dobropisa oziroma vrednotnic namesto povračila vplačanega denarja je v primeru odstopa od paketnega turističnega potovanja s strani organizatorja potovanja neprimerna in nezakonita. V primeru odstopa od pogodbe s strani organizatorja, je le-ta dolžan potrošniku brez nepotrebnega odlašanja, najkasneje pa v 14 dneh, povrniti opravljena plačila.
08.04.2024
KREDITI V ŠVICARSKIH FRANKIH - Uveljavljanje ničnosti kreditnih pogodb z valutnim tveganjem po spremembi sodne prakse
Po spremembi sodne prakse Vrhovnega sodišča RS so potrošniške kreditne pogodbe z valutno klavzulo v primeru neizpolnjene pojasnilne dolžnosti kreditodajalca nične, potrošniki pa lahko skupaj z ničnostjo pred sodišči uveljavljajo vrnitvene zahtevke ter zahtevke za prenehanje z obveznostmi po nični kreditni pogodbi povezanih zastavnih pravic.