Pogodbeno pravo

Pogodbeno pravo se ukvarja s pogodbami, kot pravnim temeljem nastanka obligacijskih obveznosti in pravic. Temeljno načelo pogodbenega obligacijskega prava je avtonomnost urejanja vsebine obligacijskih razmerij. Pogodbene stranke lahko avtonomno medsebojno oblikujejo njihovo obligacijsko razmerje in poljubno določijo medsebojne pravice in obveznosti. V kolikor pogodbene stranke določenih elementov pogodbenega razmerja oziroma vzajemnih pravic in obveznosti posebej ne določijo ali se o njih posebej ne dogovorijo, za slednje veljajo zakonska določila Obligacijskega zakonika. Poleg načela avtonomnega urejanja obligacijskih razmerij je pri pogodbenih razmerjih med drugimi potrebno upoštevati tudi načelo vestnosti in poštenja, načelo skrbnega ravnanja in načelo spoštovanja prevzetih obveznosti.

Pravne norme v zvezi z različnimi oblikami pogodb kot so npr. prodajna, darilna, posojilna, najemna ali podjemna pogodba določa Obligacijski zakonik. Najbolj vsakdanja pogodba je zagotovo prodajna (ali kupoprodajna pogodba), s katero se prodajalec zavezuje, da bo stvar (lahko tudi bodočo stvar), ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino. Z darilno pogodbo se darovalec zaveže na obdarjenca lastninsko ali drugo pravico prenesti neodplačno, v breme svojega premoženja, obdarjenec pa se s tem strinja. Posojilo določenega zneska denarja ali količino nadomestnih stvari obravnava posojilna pogodba. Najemna pogodba je odplačna pogodba s katero se najemodajalec zavezuje, da bo najemniku izročil določeno stvar v rabo, ta pa se zavezuje, da mu bo za to plačeval najemnino. Podjemna pogodba se sklepa med podjemnikom, ki se zavezuje opraviti določen posel, kakšno telesno ali umsko delo in naročnikom, ki se zavezuje, da mu bo za to plačal. Poseben tip pogodb predstavljajo pogodbe sklenjene med fizičnimi osebami in podjetji pri trženju blaga, storitev in digitalne vsebine - potrošniške pogodbe. Pravice potrošnikov in potrošnic pri ponujanju, prodajanju in drugih oblikah trženja blaga, storitev in digitalne vsebine s strani podjetij ureja Zakon o varstvu potrošnikov. Gre za skupino pravnih pravil in načel, ki so se izoblikovala za zaščito potrošnikov v razmerju do proizvajalcev, s čimer se želi zagotoviti potrošnikom enakopravnejši položaj na trgu.

Sklepanje pogodb, sploh daljnosežnih ali tistih večje vrednosti, je pot z marsikaterimi pastmi, ki pogodbeni stranki v prihodnje lahko dodobra zagrenijo pogodbeni odnos z drugo pogodbeno stranko ali pa življenje na sploh. Pri sklepanju pogodbe je tako potrebna najvišja stopnja skrbnosti predvsem v fazi pred sklenitvijo pogodbe. Kljub načelni avtonomiji urejanja pogodbenih razmerij so določena zakonska določila kogentna, pogodbeni dogovor v nasprotju s slednjimi, pa je neveljaven. Pri sklepanju pogodb se je potrebno zavedati v kolikšni meri lahko stranki pogodbeno vsebino določita avtonomno ter preprečiti, da bi bila pogodba nepoštena, oderuška ali kako drugače v nasprotju s kogentnimi zakonskimi normami, zaradi česar bi lahko bilo posamezno pogodbeno določilo (ali pa celotna pogodba) nično ali neveljavno.

Vprašanje časa sklenitve pogodbe, soglasje volj in morebitni nesporazumi, zmote, prevare in napake volje, učinek ponudbe oziroma sprejema ponudbe, dopustnost in določljivost predmeta pogodbe ali podlage pogodbe, poslovna sposobnost pogodbenih strank, morebitna zakonsko predpisana oblika pogodbe, pogodbeni pogoji, njihov učinek in vprašanje njihove poštenosti, morebitno zavarovanje pogodbenih pravic, dogovor o ari so samo nekatera od tveganj na katera je potrebno biti pozoren ob sklepanju pogodb. Tudi v primeru največje pazljivosti se včasih dogodi, da določena določila pogodbe kasneje med pogodbenimi strankami postanejo sporna. V pogodbenem razmerju se lahko pojavi vprašanje stvarnih in pravnih napak izpolnitve, neizpolnitve pogodbe in prenehanja pogodbe, nemožnosti izpolnitve ali razveze oziroma spremembe pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin. V primeru težav z izpolnitvijo obveznosti se nadalje porajajo vprašanja dolžnikove ali upnikove zamude, posledice neizpolnitve obveznosti,  načini izpolnitve obveznosti, oprostitve odgovornosti, povrnitev škode in obseg odškodnine, pogodbene kazni ter vprašanja prenehanja obveznosti, odpovedi pogodbe, pobota in zastaranja.